Listing 1 - 4 of 4 |
Sort by
|
Choose an application
In the monograph (‘Ethnography of intergenerational relations: home and work on farms through life stories’), intergenerational relationships are discussed along the lines of demographical anthropology (Chapter 1). V Sloveniji sta že nekaj let v veljavi ukrepa zgodnjega upokojevanja kmetov in pomoči mladim prevzemnikom kmetij prav s ciljem, da se spodbudi prenos kmetije na mlajšo generacijo, zadrži mlade ljudi na podeželju in izboljša razvojna sposobnost prevzetih kmetij. Koga sta ukrepa dejansko nagovorila, smo tokrat opazovali z vidika doživljanja in razumevanja prepletanja, usklajevanja ali pa oviranja dejavnosti na področju dela in doma pri vseh odraslih članih večgeneracijskih kmečkih družin. S takim opazovanjem smo skušali odkriti večplastno upravljanje kmetije, oziroma ugotoviti, kako, če sploh, so vanj vpleteni ženske in moški, mlajši in starejši člani družine v toku svojega življenja. S pomočjo njihovih kariernih in življenjskih pripovedi bo bralstvo bolje razumelo vire za razvoj raznovrstnih oblik odnosov in praks med starejšimi in mlajšimi generacijami v kontekstu družinske dinamike ter razloge za obnavljanje ali pa opuščanje družinskega kmetovanja.
Slovenia --- Rural communities --- Age groups --- ethnography --- family --- farms --- intergenerational relations --- interpersonal relations --- quality of life --- rural areas --- družina --- etnografija --- kmetije --- kvaliteta življenja --- medgeneracijski odnosi --- medosebni odnosi --- narodopisje --- podeželje --- Slovenija
Choose an application
The research used different indicators to objectively evaluate the quality of residential environment in Ljubljana at the outset of the second decade of the 21st century. Residential environment was defined as the characteristics of the dwelling and its immediate and wider surroundings that are pertinent for satisfying general human needs and for performing basic human functions. The elements of the residential environment were arranged into seven groups: dwelling characteristics, safety, aesthetics, accessibility to urban amenities, environmental strain, social environment, and transportation conditions. The quality of the residential environment as a whole was measured accurately to the building using the method of summing the unweighted standardised indicators. We concluded that the quality of the residential environment in Ljubljana differs significantly between areas. The study results can be useful to city authorities and spatial planners as a support in the decision-making for management as well as planning purposes~for example, as the basis for improving the residential environment or for determining the appropriate locations for residential construction. V knjigi smo ocenili kakovost bivalnega okolja v Ljubljani na začetku drugega desetletja 21. stoletja. Pojem bivalno okolje smo opredelili kot značilnosti stanovanja ter njegove ožje in širše okolice, ki so pomembne za zadovoljevanje splošnih človekovih potreb in opravljanje temeljnih človekovih funkcij. Vsebine bivalnega okolja smo razvrstili v sedem sklopov: stanovanjske razmere, varnost, estetska vrednost, dostopnost mestnih dobrin, obremenjenost okolja, družbeno okolje in pogoji za mobilnost. Kakovost bivalnega okolja smo izmerili s seštevanjem standardiziranih kazalnikov in ugotovili, da se znotraj mesta pomembno razlikuje: v najbolj kakovostnem bivalnem okolju živijo prebivalci Murgel, Trnovega, Rožne doline in zahodnega mestnega središča, v najmanj kakovostnem pa prebivalci Rakove jelše, Sibirije, večine urbaniziranih ruralnih naselij na severovzhodnem obrobju, večjega dela Most in Šiške v bližini tamkajšnje industrijske cone. Rezultati raziskave so potencialno koristni za odločanje o nadaljnjem prostorskem razvoju, za sanacijo bivalnega okolja ali za določanje primernih lokacij za stanovanjsko gradnjo.
cities --- evaluation --- geography --- indicators --- living environment --- Ljubljana --- quality of life --- quality of living --- research --- Slovenia --- social groups --- urban geography --- urbanism --- bivalno okolje --- družbene skupine --- geografija --- kakovost bivanja --- kazalniki --- kvaliteta življenja --- mesta --- raziskave --- Slovenija --- urbana geografija --- urbanizem --- vrednotenje
Choose an application
The research used different indicators to objectively evaluate the quality of residential environment in Ljubljana at the outset of the second decade of the 21st century. Residential environment was defined as the characteristics of the dwelling and its immediate and wider surroundings that are pertinent for satisfying general human needs and for performing basic human functions. The elements of the residential environment were arranged into seven groups: dwelling characteristics, safety, aesthetics, accessibility to urban amenities, environmental strain, social environment, and transportation conditions. The quality of the residential environment as a whole was measured accurately to the building using the method of summing the unweighted standardised indicators. We concluded that the quality of the residential environment in Ljubljana differs significantly between areas. The study results can be useful to city authorities and spatial planners as a support in the decision-making for management as well as planning purposes~for example, as the basis for improving the residential environment or for determining the appropriate locations for residential construction. V knjigi smo ocenili kakovost bivalnega okolja v Ljubljani na začetku drugega desetletja 21. stoletja. Pojem bivalno okolje smo opredelili kot značilnosti stanovanja ter njegove ožje in širše okolice, ki so pomembne za zadovoljevanje splošnih človekovih potreb in opravljanje temeljnih človekovih funkcij. Vsebine bivalnega okolja smo razvrstili v sedem sklopov: stanovanjske razmere, varnost, estetska vrednost, dostopnost mestnih dobrin, obremenjenost okolja, družbeno okolje in pogoji za mobilnost. Kakovost bivalnega okolja smo izmerili s seštevanjem standardiziranih kazalnikov in ugotovili, da se znotraj mesta pomembno razlikuje: v najbolj kakovostnem bivalnem okolju živijo prebivalci Murgel, Trnovega, Rožne doline in zahodnega mestnega središča, v najmanj kakovostnem pa prebivalci Rakove jelše, Sibirije, večine urbaniziranih ruralnih naselij na severovzhodnem obrobju, večjega dela Most in Šiške v bližini tamkajšnje industrijske cone. Rezultati raziskave so potencialno koristni za odločanje o nadaljnjem prostorskem razvoju, za sanacijo bivalnega okolja ali za določanje primernih lokacij za stanovanjsko gradnjo.
Slovenia --- Regional geography --- Applied ecology --- cities --- evaluation --- geography --- indicators --- living environment --- Ljubljana --- quality of life --- quality of living --- research --- social groups --- urban geography --- urbanism --- bivalno okolje --- družbene skupine --- geografija --- kakovost bivanja --- kazalniki --- kvaliteta življenja --- mesta --- raziskave --- Slovenija --- urbana geografija --- urbanizem --- vrednotenje
Choose an application
The research used different indicators to objectively evaluate the quality of residential environment in Ljubljana at the outset of the second decade of the 21st century. Residential environment was defined as the characteristics of the dwelling and its immediate and wider surroundings that are pertinent for satisfying general human needs and for performing basic human functions. The elements of the residential environment were arranged into seven groups: dwelling characteristics, safety, aesthetics, accessibility to urban amenities, environmental strain, social environment, and transportation conditions. The quality of the residential environment as a whole was measured accurately to the building using the method of summing the unweighted standardised indicators. We concluded that the quality of the residential environment in Ljubljana differs significantly between areas. The study results can be useful to city authorities and spatial planners as a support in the decision-making for management as well as planning purposes~for example, as the basis for improving the residential environment or for determining the appropriate locations for residential construction. V knjigi smo ocenili kakovost bivalnega okolja v Ljubljani na začetku drugega desetletja 21. stoletja. Pojem bivalno okolje smo opredelili kot značilnosti stanovanja ter njegove ožje in širše okolice, ki so pomembne za zadovoljevanje splošnih človekovih potreb in opravljanje temeljnih človekovih funkcij. Vsebine bivalnega okolja smo razvrstili v sedem sklopov: stanovanjske razmere, varnost, estetska vrednost, dostopnost mestnih dobrin, obremenjenost okolja, družbeno okolje in pogoji za mobilnost. Kakovost bivalnega okolja smo izmerili s seštevanjem standardiziranih kazalnikov in ugotovili, da se znotraj mesta pomembno razlikuje: v najbolj kakovostnem bivalnem okolju živijo prebivalci Murgel, Trnovega, Rožne doline in zahodnega mestnega središča, v najmanj kakovostnem pa prebivalci Rakove jelše, Sibirije, večine urbaniziranih ruralnih naselij na severovzhodnem obrobju, večjega dela Most in Šiške v bližini tamkajšnje industrijske cone. Rezultati raziskave so potencialno koristni za odločanje o nadaljnjem prostorskem razvoju, za sanacijo bivalnega okolja ali za določanje primernih lokacij za stanovanjsko gradnjo.
Slovenia --- Regional geography --- Applied ecology --- cities --- evaluation --- geography --- indicators --- living environment --- Ljubljana --- quality of life --- quality of living --- research --- Slovenia --- social groups --- urban geography --- urbanism --- bivalno okolje --- družbene skupine --- geografija --- kakovost bivanja --- kazalniki --- kvaliteta življenja --- mesta --- raziskave --- Slovenija --- urbana geografija --- urbanizem --- vrednotenje
Listing 1 - 4 of 4 |
Sort by
|